Hkrati z novo ekipo je prišla tudi nova zmaga... končno! Zmaga po 15 mesečni suši. In čez štiri dni še ena. Dve zmagi v petih dneh. Na dirko sem odšel predvsem z željo, da se kot novinec v ekipi dokažem, si pridobim zaupanje ekipe in da se vodstvu kluba na nek način oddolžim za plačano odškodnino ob prestopu iz prejšnje ekipe. Zato je bilo veselje in olajšanje še toliko večje, kajti vedel sem, da sem svoje delo dobro opravil in se znebil pritiskov.

Prva dirka letošnje sezone - Dirka po Kubi. 13 dni, 15 etap, 1791 km, vročina, slabe ceste. Dirka po Kubi je za Kubance kot pravi praznik, saj mednarodnih tekmovanj skoraj ne poznajo. Zato se v času dirke tako staro kot mlado zbere ob cestah, kjer navijajo za svoje junake. Že v prvih kilometrih dirke na 20 kilometerskem vzponu iz Baracoe sem dojel, da dirka ne bo lahka in da nismo prišli na dopust, kot so mislili nekateri. Kubanski, mehiški in venezuelski kolesarji so začeli brezglavo napadati, kot da je čez 10 km cilj! Jasno, kolesarska sezona v Srednji Ameriki je na vrhuncu. Spoznal sem, da so tudi temnopolti kolesarji lahko zelo močni in zelo motivirani, čeprav vsi nimajo karbonskih koles in vrhunske opreme.

Ne glede na to, da je vikend smo na telefonski zvezi z vsemi, ki pripravljamo predstavitev ekipe tridesetega t.m..O tem, da je potrebna velika mera popuščanja in sodelovanja, ni dvoma. Težave tu in tam in spet obratno. Enostavno ni konca dneva, da ne bi v tem času zaključil misel, to je norišnica. Neverjetno veliko dela, ter vsakodnevnega telefoniranja in usklajevanja z vsemi.

O težavah z vsebino za predstavitev ekipe samo tole, potrebno si je ogledati prostor v katerem bo predstavitev ekipe. Ko se ta del izvede, nastopijo vprašanja za vse v organizaciji dogodka. Mize, stoli, ozadje, ozvočenje…